O projektu

AKTUALNO

Projekt Gremo gor Maribor je nastal kot neposredna reakcija na policijsko izdajanje plačilnih nalogov protestnikom 4. februarja 2013 v prostorih občine Maribor. Na pobudo Sanjina Jašarja s skupine 29. Oktober je prišlo do sestanka med njim, Srđanom Trifunovićem, direktorjem Zavoda Udarnik in Igorjem Unukom, lastnikom Galerije Unuk, v prostorih Kina Udarnik. Jašar je ponudil dostop do kaznovanih protestnikov, Zavod Udarnik je omogočil prostorsko rešitev za izpeljavo projekta, Unuk je začel zbirat material, sestavljati internetno stran in iskati ljudi, ki bi soustvarjali projekt.

Osnovne usmeritve in cilje si lahko preberete v dokumentih spodaj pod Zgodovina, tukaj naj poudarim, da smo res (v retrospektivi seveda nekoliko naivno) začeli z osnovno idejo, da združimo VSO protestniško fronto, ji ob fizični prezentaciji spomina na proteste damo prostor (Udarnik) ter skupno izhodišče za komunikacijo in nadaljne oblikovanje boja proti nelegitimnemu mestnemu svetu ( 15.000 ljudi na ulicah...). Javno smo preko vseh razpoložljivih kanalov, na tiskovki in socialnih omrežij pozvali k sodelovanju vseh skupin v mestu, ki si prizadevajo za mesto brez korupcije in klientelizma. Takoj smo pričeli z zbiranjem plačilnih nalogov, položnic, video posnetkov, fotografij, tiskovin in eksponatov; zbrane materiale smo dnevno dodajali v instalacijo ZID v avli kina Udarnik. Vse dogajanje je bilo moč ažurno spremljati preko spletne strani www.gremogor.si in facebook skupine Gremo gor Maribor

Foto Dane Cotar

Foto Dane Cotar

Projekt smo želeli čim manj “politizirati” (zavedali smo se nujnosti novega pogleda in pristopa k starim problemom…), zato smo začeli dan po županskih volitvah. Izogibali smo se vrednostnim sodbam in moraliziranju, objavljali smo materiale, ki so jih različni akterji sami dajali v javnost. Vabili smo kritike, pisce in provokatorje z levega in desnega političnega pola. Bera tekstov je bila skromna, a zato nič manj zgovorna.

Nasploh je v teh mesecih (marec, april) med protestniškimi skupinami potekalo veliko usklajevanj, primerjanj, pogovorov; rodilo se je ogromno idej, tudi pobud. Za lažje usklajevanje je bila med skupinami ustanovljena email koordinacija... V pogovorih so sodelovali predstavniki skupin 29. oktober, Skupaj za Maribor, Infopeka Pekarna, Zofijini Ljubimci, Iniciativa mestni zbor, CAAP (center alternativne in avtonomne produkcije), Odprto zavezništvo za Maribor, Facebook skupina Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, in nekateri posamezniki. Povezovalo se je tudi navzven, s sorodnimi gibanji po vsej Sloveniji. 31.5.2013 je v Ajdovščini potekala 1. ljudska skupščinaMehanizmi in procesi demokratičnega odločanja; 1.6.2013 je na istem mestu potekala 1. redna seja Skupščina ljudstva RS; potekali so pogovori z VLVvseslovenska ljudska vstaja, ter organizirani obiski protestov drugod po Sloveniji. Skupine so potrebovale nekaj časa, da so svoje poglede uspešno ubesedile skozi realno mestno politično govorico. To je rezultiralo v Vstajniškem sosvetu, ki bi naj na mesečnih sestankih z županom podajal svoje predloge, nasvete in pobude pri vodenju mesta.

Če je na področju protestniškega političnega razmisleka in delovanja vladala začetna zmeda, pa tega ne moremo trditi za ustvarjanje mariborskih umetnikov in umetniških skupin. Projekt Gremo gor Maribor tako sestavlja:

Virtualna razstava Nova revolucija Gregorja Pratnekerja, mariborskega akademskega slikarja magistra. 17 del nastalih med novembrom 2012 in februarjem 2013

Slika Kurentova smrt, akademskega slikarja in pedagoga Bogdana Čobala

Instalacija ZID v podobi slovenske zastave, delo mariborskega vizualnega umetnika Boruta Popenka.

Infostenazbirka tiskanih plakatov, pozivov, kritičnih tekstov in protestniških rekvizitov.

Vstajniška poezija, ki sta jo pripevala pesnika Simona Kopinšek in Gregor Kosi.

Instalacija in akcija Zid vrednot, ki jo je v sklopu projekta izpeljal modni kolektiv Fesnhteka

Ciklus art fotografij mariborskega fotografskega mojstra Dušana Brezovnika

Ciklus protestniških portretov mariborskega fotografskega mojstra Branimirja Ritonje.

Sklopi dokumentarne fotografije dogodkov z ulice, delo fotografov Branimirja Ritonje, Janje Cizelj, Boštjana Laha, Almire Ćatović, Marjana Laznika, Marka Pigaca in Miloša Vujinovića.

Video posnetki protestov, delo ekipe MBHC.

Spletna stran www.gremogor.si

 

Pri zbiranju podatkovnega materiala smo se bolj nagibali k nabiranju originalnih izjav, pamfletov, letakov, plakatov,  pozivov,... kot objavam v dnevnem časopisju. V veži Kina Udarnik je bilo moč videti vse verzije tiskanih letakov, ki so pozivali ljudi na proteste. Objavili smo časopise in letake Anarhistične federacije Slovenije, zapise skupin Skupaj za Maribor in Zofijini ljubimci, ter članke in pisma mariborskih filozofov (Vezjak, Adam). Na internetni strani objavljamo tudi zbirko člankov iz slovenskih medijev, ki jo je zbral  aktivist Jernej Mažgon – Jerry ter pisma simpatizerjev namenjena 28 pripornikom v Mariborskih zaporih. 

V avli Kina Udarnik, smo v dveh mesecih postavitve razstave gostili več dogodkov.

Koncert prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka

Koncert kantavtorja Jerrya Mažgona

Koncert skupine Dežurni krivci

Koncert Jerry Mažgon in Dani Marinič

Dj Sanjin  - protestniški house set

Prostor razstave je bil neke vrste odprto prizorišče ( free zone ) za srečevanja posameznikov, pogovorov z novinarji in srečanj protestniških skup. Razstavo je uradno obiskala tudi delegacija gibanja Vseslovenska ljudska vstaja, aktivno smo jo promovirali vsem obiskovalcem kina Udarnik.

Foto Matej Kristovič

DRAŽBA

Osnovni namen razstave je bil zbiranje plačilnih nalogov, ki so jih prejeli protestniki. Ustanovili smo dve crowdfunding strani na www.kapipal.com in www.rally.org. Ogromno energije smo vložili v zbiranje denarja in organiziranje dobrodelne dražbe. Dražili smo likovna dela Gregorja Pratnekerja in Bogdana Čobala, fotografije z razstave smo ponujali preko internetne strani. Dražba je v organizaciji Kina Udarnik in pod voditeljsko kocko Tadeja Toša v fond za plačilo kazni prinesla 866 eur. Skupaj z 508 eur - nabranimi preko delovanja skupine 29. Oktober - je bilo zbranih 1374 eur. Vsota vseh kazni zbranih na Zidu (29 kazni) je bila 13.730 eur.  Z akcijo zbiranja denarja nam je uspelo plačati 10% izdanih kazni. Protestnikom je denar razdelilo društvo 29. oktober po medsebojno dogovorjenem sistemu. Crowdfunding strani Kapipal.com in Rally.org nista prinesli nobenega denarja, služili sta predvsem informiranju nekaterih zainteresiranih posameznikov v tujini ter preizkušanju platform za prihodnje projekte. 

MEDIJI

Kar se tiče medijev…. redke so bil racionalne/konstruktive debate; v slovenskem polariziranem medijskem prostoru je bilo postavljanje stvari v širši kontekst za večino prezahtevna naloga… Na spletni strani objavljamo pregled medijskega odziva na dogodek in del medijskega arhiva Jerneja Mažgona. Sočasno z izvajanjem razstave je na Mariborskem sodišču potekal proces proti 28. protestnikom; ta se je odvijal v demokratično vprašljivi maniri (zaprta zaslišanja, izločevanje novinarjev, grožnje obtožencem, nesodelovanje policije). Na strani objavljamo del sodne dokumentacije, ki odstira kafkovske absurde in sistematična zastraševanja, ki so jih večinoma nedolžni priporniki prenašali. Ministri, politiki in visoki državni uradniki so protestnike (15.000 ljudi na ulicah Maribora, še nekaj več na ulicah prestolnice…) opisovali kot huligane, zombije, lenuhe, plačance zdaj leve, zdaj desne strani…

Med ljudmi se je namenoma ustvarjalo vtis:

-  da so bili protesti absurden eksces v sicer urejeni slovenski družbi;

-  da se je nekaj ljudi pač prerivalo zavoljo političnih interesov;

- da je bilo vse vodeno s strani posameznih političnih strank;

- da se ne splača protestirat, ker spremembe niso možne ali zaželjene

Osnovno sporočilo (večine) medijev je skratka bilo — problem so ljudje, ne klientelistična, koruptivna politika, ki s svojimi lovkami obvladuje vse dele družbe. Kapo dol izjemam!

Časopis za kritiko znanosti je konec leta 2013 izdal nekaj zbranih spisov na temo vstajništva — »Nesimo jih vun« Premisleki vstajništva

Leto dni je od dogodkov, ki so pretresali Maribor. Upam, da smo z vsem zbranim in razstavljenim materialom, uspeli pokazati vsaj del tega kaj, kako in zakaj se je dogajalo na ulicah Maribora. Menim, da smo razstavo uspeli obvarovati pred vsakršnimi političnimi vplivi, zbrali smo gradiva, ki so bila javno objavljena, prikazana in uporabljena v različnih kontekstih. Vseskozi smo poskušali ohranjati ‘ulični stil’, tudi pri jeziku, postavitvi in prezentaciji razstave. Ne moraliziramo in ne modrujemo, ne olepšujemo in ne zaničujemo; pokažemo lahko le kup informacij, ki dojemljivemu državljanu, upam, lahko pomagajo pri razmišljanju o aktivizmu in o preteklosti in prihodnosti mesta Maribor.

Igor Unuk


FACEBOOK SKUPINA

Facebook skupina Gremo gor Maribor šteje 490 članov;  odprta je  za vpoglede in zapise vse zainteresirane javnosti; preko časovnice nudi lep prikaz postopnega razvijanja projekta; vabljeni k dialogu!


ZGODOVINA

OSNOVNA KONCEPTUALNA NAPOVED OB OTVORITVI RAZSTAVE 22.3.2013

GREMO GOR MARIBOR / KINO UDARNIK / 22.3.2013 – 15.5.2013

Instalacija Zid in virtualna razstava akademskega slikarja, Gregorja Pratnekerja, sta kritični refleksiji na nedavne proteste in dogodke, ki so se vrstili na demonstracijah v Mariboru in drugod po Sloveniji. Protest Gremo gor, v prostorih mestne občine Maribor, ki se je zgodil 4. februarja, se je za 45 državljanov končal s plačilnimi nalogi, katerih skupna vsota znaša kar 17.500 €. V času “krize”, sistemske korupcije, kraje državnega premoženja in vsesplošnega nepotizma – ta se je za “navadnega državljana” razpasel daleč preko meja dobrega okusa – so ljudje vstali, šli na ulice in glasno povedali, da imajo tega dovolj. Protestniki so na občini 4. februarja izrazili svoje ogorčenje nad mestnimi svetniki, ki so ostali na svojih položajih po odstopu nekdanjega župana Franca Kanglerja. Kazen za državljansko nepokorščino, kot temu pravi slovensko sodstvo, je tako direkten udarec protestnikom, ki jim z metodami zastrahovanja – s konjenico, strateškimi razpršitvami množic, s solzivcem, z do zob oboroženo specialno enoto in helikopterjem – v prejšnjih vstajah niso mogli do živega. Protesti so se začeli v Mariboru, saj so ljudje po številnih koruptivnih dejanjih nekdanjega župana, doživeli še kapljo čez rob z mestnimi radarji, katerih dohodek od nabranih kazni ne bi šel v občinsko blagajno, ampak v privatno podjetje. Slovenija je do danes videla že pet mariborskih in štiri vseslovenske vstaje, aprila pa bo slednja ogranizirana petič. Ljudem je postalo jasno, da bodo za svojo prihodnost morali poskrbeti z aktivnim sodelovanjem, družbenimi iniciativami in globokim razmislekom o alternativah za ustvarjanje novega družbenega reda, ki bi temeljil na intelektualni moči ljudstva in pošteni razdelitvi sredstev in dela.

Instalacija Zid je ob otvoritvi v Kinu Udarnik, pravzaprav v fazi nastajanja, saj bodo odločilne dele razstave prinesli obiskovalci (državljani) sami. Predmeti instalacije so izdane kazni na vseh vstajah v Sloveniji. Dokumenti represije so razstavljeni na Zidu, ki državi nikakor ne more biti v ponos in jo že s samo prisotnostjo opominja na absurdno situacijo protestnikov. Tudi zato bo pomemben del projekta, v času razstave, sestaviti apel predsedniku države in novi vladi, da se kazni razveljavijo. Preprosta, a zgovorna instalacija vrvi vpetih na nateznike z vstavljenimi plačilnimi nalogi, je priložnost za vse “kaznovane”, da oddajo svoje breme na Zid, ki ga tukaj lahko razumemo kot bariero med koruptivnimi privilegiranimi posamezniki in narodom, oziroma kot vztrajanje posameznikov na svojem stališču, saj se razmere niso spremenile. Postavitev pa hkrati uporablja povezovalno simboliko zastave – pojem enakopravnosti vseh državljanov – saj so vrvi v barvah slovenske zastave. Ko se bo razstava zaključila, bodo kazni predane v trajno hrambo Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kjer zbirajo vse materiale (transparente, plakate, fotografije, posnetke …) povezane z vsemi slovenskimi vstajami.

Nova revolucija II

Gregor Pratneker, olje na les, 95x120cm, 2012

Razstava je le ena od možnosti, kako se kreativno lotiti mehanizmov represivnih organov in ustvariti novo platformo za bolj zdravo politično teorijo in prakso. V nastajanju sta namreč iniciativi za zbiranje denarja, s katerima bi se del kazni lahko odplačal. Prva t.i. “crowdfunding” stran je www.rally.org/Maribor, ki je namenjena zbiranju denarja za vstajniške skupine, druga iniciativa bo potekala preko znane strani www.kapipal.com, sicer namenjena financiranju sodobnih umetniških in družbenih projektov.

 V zameno za finančno podporo na prej omenjenih straneh, bodo investitorjem na voljo printi 18 slik z motiviko mariborskih vstaj, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja. Razstava z imenom “Nova revolucija” je na ogled na virtualni ravni, ki je dostopna preko brezplačne aplikacije Sekai Camera za mobilne telefone z iOS in Android operacijskimi sistemi. Razstava “stoji” v centru Maribora med Kinom Udarnik, Trgom svobode in Trgom Leona Štuklja.

Pratnekerjeva angažiranost v protestih se kaže skozi njegovo aktivistično delovanje na področju umetnosti. V zadnjih mesecih je slikal predvsem proteste.  Prav zaradi njegovega notranjega boja in lastne razočaranosti nad stanjem v državi, so lahko nastale mestoma z ognjem prežete slike (gre za olja na kartonu, lesu in platnu, velikih, najraje metrskih formatov). Ogenj tukaj ne predstavlja le umetnikovega doživljanja ampak poudarja kaos, hitrost in izjemno dinamiko s katero so se dogodki odvijali. Umetnik večinoma uporablja močne odtenke rdeče, rumene ali dramatično vijolične barve, ki asociirajo na goreče mesto, ali na tišino pred viharjem. Zgoraj dodana slika “Nova revolucija II” spominja na obdobje francoske julijske revolucije leta 1830 in z njo povezane znamenite slike “Svoboda vodi ljudstvo”, Eugèna Delacroixa. Na Pratnekerjevem delu ni simbolične ženske figure, ki zmagoslavno stoji na truplih premaganih vojakov, a sliko preveva moč anonimnih zastavonoscev, ki strmijo v negotovo prihodnost. Motivi upodabljajo vse aspekte uličnih protestov, od vandala z molotovko, gorečih kesonov in policistov v napadu, do naključnega protestnika na kolesu ali zbrane, mirne množice na trgu v “Vijolični revoluciji”. Umetnik je želel poudariti, da je od mirnih protestov, do policijske intervencije, le korak, s katerim hitro prestopiš “Tanko rdečo linijo” svobode. Omenim naj še delo “Ustavite nasilje”, ki je jasen poziv k mirnim in kulturnim demonstracijam.

Razstavo, ki se bo širila in nadgrajevala skoraj dnevno, lahko ažurno spremljate na www.gremogor.si

Ivana Unuk

 

Pri projektu so sodelovali

 

Andrej ADAM    Mario BERDIČ  Žiga BRDNIK Dušan BREZOVNIK    Janja CIZELJ     Almira ĆATOVIĆ    Petra HAZABENT Sanjin JAŠAR  Gregor KOSI    Boštjan LAH    Marjan LAZNIK    Jernej MAŽGON      David OREŠIČ    Robert PETROVIČ    Marko PIGAC    Jani PIRNAT    Borut POPENKO    Gregor PRATNEKER    Branimir RITONJA      Ivana UNUK    Miloš VUJINOVIĆ    Grega TANACEK    Tadej TOŠ    Srđan TRIFUNOVIĆ    Federacija za anarhistično organiziranje – FAO  Zavod UDARNIK   29.oktober  ZOFIJINI LJUBIMCI    NARODNI DOM    Galerija UNUK 

Projekt je nastal v produkciji Galerije Unuk s tehničnim supportom Zavoda Udarnik. Internetna stran - Galerija Unuk.

Kontakt:

gremogormaribor@gmail.com

galerija.unuk@gmail.com